Uniwersytet Warszawski - Centralny System UwierzytelnianiaNie jesteś zalogowany | zaloguj się
katalog przedmiotów - pomoc

Literatura Słowenii I

Informacje ogólne

Kod przedmiotu: 3005-KL4LSLN Kod Erasmus / ISCED: 09.202 / (brak danych)
Nazwa przedmiotu: Literatura Słowenii I
Jednostka: Instytut Slawistyki Zachodniej i Południowej
Grupy: Obowiązek wyboru na 2L grupy adekwatnej do jęz. A
Punkty ECTS i inne: 8.00
Język prowadzenia: słoweński
Rodzaj przedmiotu:

obowiązkowe

Założenia (opisowo):

Zadostna jezikovna usposobljenost študentov za razumevanje govorjene standardne slovenščine (vsaj na stopnji B1).

Tryb prowadzenia:

w sali

Skrócony opis:

Predmet Književnost Slovenije I naj bi ponazoril - v južnoslovanski in evropski primerjalni perspektivi - specifiko slovstvene umetnosti na Slovenskem, dinamiko njenega razvojnega procesa ter njen oblikovni repertoar in estetske dosežke v starejših obdobjih: od začetkov pismenstva v poznem 10. stoletju do praga moderne (preloma 19. in 20. stoletja).

Pełny opis:

Predavanja in vaje (seminarji) se v doseganju zastavljenih ciljev (glej zgoraj) vzajemno dopolnjujejo tako, da vsebinsko snov predavanj urejajo metode literarnozgodovinske sinteze, medtem ko sta metodični temelj vaj analiza in interpretacija literarnega besedila, vpetega v verske, vzgojne, socialne, narodnostne in ne navsezadnje v zabavne funkcije. Okvirni seznam tem je naslednji:

1) Slovensko-nemško-latinski polilingvizem srednjeveškega pismenstva na Slovenskem (Brižinski in drugi spomeniki slovenskega jezika, latinske in nemške kronike ter druga posvetna besedila, ljudski delež slovenskega kulturnega izročila); 2) Kulturotvorni pomen protestantske reformacije, njeni zastopniki: Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj, Felicijan Trubar; 3) Protireformacija (katoliška reformacija pod vodstvom Tomaža Hrena) in barok kot njen umetniški slog: Kalobški rokopis, pridige (Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium) in pasijoni (Škofjeloški očeta Romualda), literatura docta (Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain); 4) Razsvetljenstvo, njegov filozofski in politični kontekst (razsvetljeni absolutizem), akademije na Slovenskem, prva generacija slovenskih preporoditeljev: Janez Damascen Dev, Marko Pohlin, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, začetki slovenske posvetne poezije (Pisanice od lepeh umetnost) in časnikarstva, Napoleonove Ilirske province in njihov pomen za slovensko kulturo; 5) Romantika na Slovenskem in njena klasicistična zaznamovanost v liriki Franceta Prešerna, Matija Čop kot posredovalec med evropsko in slovensko literarno kulturo; 6) Protorealizem in realizem, konstituiranje umetniške proze (pripovedke, povesti, romana) v opusu Janeza Trdine, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja, Janka Kersnika, poezija realističnega obdobja: Simon Jenko, Simon Gregorčič, Anton Aškerc; 7) Naturalistična epizoda kot literarna spona 19. in 20. stoletja na Slovenskem (Fran Govekar, Zofka Kveder).

Literatura:

Literarnozgodovinske sinteze:

M. Jakóbiec, Literatury narodów Jugosławii, v: Dzieje literatur europejskich, uredil. W. Floryan, knj. 3, 2. del, Warszawa 1991.

J. Kos, Pregled slovenskega slovstva (prenovljena izdaja), Ljubljana 2002.

J. Pogačnik, F. Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva, t. I–VIII, Maribor 1968–1972.

J. Pogačnik, S. Borovnik, D. Dolinar et al., Slovenska književnost III, Ljubljana 2001.

Zgodovina slovenskega slovstva, uredil L. Legiša, knj. I–IV, Ljubljana 1956–1963.

Antologije in izbori:

Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja, knj. I–II, uredil A. Gspan, Ljubljana 1978–1979.

Iz roda v rod duh išče pot. Izbor slovenske umetne pesmi od začetkov do naših dni, uredil J. Menart, Ljubljana 1969.

Živi Orfej. Velika antologija slovenske poezije, uredili J. Kastelic, D. Šega, C. Vipotnik, Ljubljana 1970.

Sončnice poldneva. Antologija slovenske poezije, uredil D. Bajt, Ljubljana 1993.

Slovenska zvrstna besedila, uredil J. Toporišič, Ljubljana 1993.

Avtorji in dela:

P. Trubar, Slovenska cerkovna ordninga [izbor]

J. V. Valvasor Die Ehre des Herzogthums Krain || Slava vojvodine Kranjske [izbor]

Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium [izbor]

A. T. Linhart, Županova Micka, Ta veseli dan, ali Matiček se ženi

F. Prešeren, Poezije

J. Trdina, Verske bajke na Dolenjskem, Bajke in povesti o Gorjancih, Moje življenje

F. Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža, Martin Krpan z Vrha

J. Jurčič, Jurij Kozak, slovenski janičar, Deseti brat, Sosedov sin

S. Jenko, Tilka, Jeprški učitelj

J. Kersnik, Ciklamen, Agitator, Jara gospoda, Kmetske slike [izbor]

F. Govekar, V krvi, Ljubljana 1966.

Z. Kveder, Iz naših krajev, Njeno življenje

Efekty uczenia się:

Študentje spoznajo determinante literarnega procesa na Slovenskem od srednjega veka do realizma in naturalizma.

Preberejo klasična dela slovenske književnosti, ki oblikujejo njen kanon.

Dobijo osnovno literarnozgodovinsko kompetenco, ki naj bi jim omogočila razumevanje vsakršnih, zgodovinsko spremenljivih funkcij besedne umetnosti.

Dobijo usposobljenost za interpretacijo in vrednotenje književnih del.

Metody i kryteria oceniania:

Ustni izpit (predavanje). Pisni izpit (vaje). Prisotnost in udeležba v vajah.

Dovoljeni sta dve neopravičeni odsotnosti v semestru.

Praktyki zawodowe:

Jih ni.

Zajęcia w cyklu "Rok akademicki 2019/20" (w trakcie)

Okres: 2019-10-01 - 2020-08-02
Wybrany podział planu:


powiększ
zobacz plan zajęć
Typ zajęć: Ćwiczenia, 30 godzin więcej informacji
Wykład, 30 godzin więcej informacji
Koordynatorzy: Marta Cmiel-Bażant
Prowadzący grup: Marta Cmiel-Bażant
Lista studentów: (nie masz dostępu)
Zaliczenie: Przedmiot - Egzamin
Ćwiczenia - Zaliczenie
Wykład - Egzamin
Skrócony opis:

Predmet Književnost Slovenije I naj bi ponazoril - v južnoslovanski in evropski primerjalni perspektivi - specifiko slovstvene umetnosti na Slovenskem, dinamiko njenega razvojnega procesa ter njen oblikovni repertoar in estetske dosežke v starejših obdobjih: od začetkov pismenstva v poznem 10. stoletju do praga moderne (preloma 19. in 20. stoletja).

Pełny opis:

Predavanja in vaje (seminarji) se v doseganju zastavljenih ciljev (glej zgoraj) vzajemno dopolnjujejo tako, da vsebinsko snov predavanj urejajo metode literarnozgodovinske sinteze, medtem ko sta metodični temelj vaj analiza in interpretacija literarnega besedila, vpetega v verske, vzgojne, socialne, narodnostne in ne navsezadnje v zabavne funkcije. Okvirni seznam tem je naslednji:

1) Slovensko-nemško-latinski polilingvizem srednjeveškega pismenstva na Slovenskem (Brižinski in drugi spomeniki slovenskega jezika, latinske in nemške kronike ter druga posvetna besedila, ljudski delež slovenskega kulturnega izročila); 2) Kulturotvorni pomen protestantske reformacije, njeni zastopniki: Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj, Felicijan Trubar; 3) Protireformacija (katoliška reformacija pod vodstvom Tomaža Hrena) in barok kot njen umetniški slog: Kalobški rokopis, pridige (Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium) in pasijoni (Škofjeloški očeta Romualda), literatura docta (Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Crain); 4) Razsvetljenstvo, njegov filozofski in politični kontekst (razsvetljeni absolutizem), akademije na Slovenskem, prva generacija slovenskih preporoditeljev: Janez Damascen Dev, Marko Pohlin, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, začetki slovenske posvetne poezije (Pisanice od lepeh umetnost) in časnikarstva, Napoleonove Ilirske province in njihov pomen za slovensko kulturo; 5) Romantika na Slovenskem in njena klasicistična zaznamovanost v liriki Franceta Prešerna, Matija Čop kot posredovalec med evropsko in slovensko literarno kulturo; 6) Protorealizem in realizem, konstituiranje umetniške proze (pripovedke, povesti, romana) v opusu Janeza Trdine, Frana Levstika, Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja, Janka Kersnika, poezija realističnega obdobja: Simon Jenko, Simon Gregorčič, Anton Aškerc; 7) Naturalistična epizoda kot literarna spona 19. in 20. stoletja na Slovenskem (Fran Govekar, Zofka Kveder).

Literatura:

Literarnozgodovinske sinteze:

M. Jakóbiec, Literatury narodów Jugosławii, v: Dzieje literatur europejskich, uredil. W. Floryan, knj. 3, 2. del, Warszawa 1991.

J. Kos, Pregled slovenskega slovstva (prenovljena izdaja), Ljubljana 2002.

J. Pogačnik, F. Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva, t. I–VIII, Maribor 1968–1972.

J. Pogačnik, S. Borovnik, D. Dolinar et al., Slovenska književnost III, Ljubljana 2001.

Zgodovina slovenskega slovstva, uredil L. Legiša, knj. I–IV, Ljubljana 1956–1963.

Antologije in izbori:

Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja, knj. I–II, uredil A. Gspan, Ljubljana 1978–1979.

Iz roda v rod duh išče pot. Izbor slovenske umetne pesmi od začetkov do naših dni, uredil J. Menart, Ljubljana 1969.

Živi Orfej. Velika antologija slovenske poezije, uredili J. Kastelic, D. Šega, C. Vipotnik, Ljubljana 1970.

Sončnice poldneva. Antologija slovenske poezije, uredil D. Bajt, Ljubljana 1993.

Slovenska zvrstna besedila, uredil J. Toporišič, Ljubljana 1993.

Avtorji in dela:

P. Trubar, Slovenska cerkovna ordninga [izbor]

J. V. Valvasor Die Ehre des Herzogthums Krain || Slava vojvodine Kranjske [izbor]

Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium [izbor]

A. T. Linhart, Županova Micka, Ta veseli dan, ali Matiček se ženi

F. Prešeren, Poezije

J. Trdina, Verske bajke na Dolenjskem, Bajke in povesti o Gorjancih, Moje življenje

F. Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža, Martin Krpan z Vrha

J. Jurčič, Jurij Kozak, slovenski janičar, Deseti brat, Sosedov sin

S. Jenko, Tilka, Jeprški učitelj

J. Kersnik, Ciklamen, Agitator, Jara gospoda, Kmetske slike [izbor]

F. Govekar, V krvi, Ljubljana 1966.

Z. Kveder, Iz naših krajev, Njeno življenje

Opisy przedmiotów w USOS i USOSweb są chronione prawem autorskim.
Właścicielem praw autorskich jest Uniwersytet Warszawski.